Vladimir Prebilič
Member of the European Parliament · ALE · SI
“Madam President, I would like to make a point of order based on Rule 202 in the Rules of Procedure regarding the unacceptable arrest of Turkish artist Deniz Göktaş this weekend upon his return to Istanbul. This detention, triggered merely by political satire, is a clear manifestation of a much wider systematic crisis in Türkiye.”
“Spoštovana predsednica, spoštovane kolegice in kolegi, cenjena komisarka. Od solunske obljube je minilo že 23 let, od zadnje širitve Evropske unije pa 13. Toda letos končno znova vidimo pripravo prve pristopne pogodbe za članstvo v Evropski uniji.”
“Tudi mi na strani Evropske unije moramo opraviti svoj del naloge ter zaščititi Črno goro pred zunanjimi pritiski in tujimi vplivi, začenši s takojšnjo razširitvijo digitalnega enotnega trga na regijo. Čestitke Črni gori na tej poti, skupaj lahko to dosežemo. 2-0417-0000”
“Gospa predsednica, spoštovane kolegice in kolegi! Danes bom govoril o zaupanju. Tega ima Evropska unija namreč vsako leto manj. Zakaj? Odgovor je preprost. Obljub, ki jih daje, ne drži in ne naredi tisto, kar je potrebno za državljanke in državljane. Enotni trg je tak primer.”
“Gospod predsednik! Poročilo Evropske komisije o vladavini prava je jasno. Slovenija je naredila določene korake, a ima vladavina prava pri nas še vedno veliko prostora za izboljšavo. Resen napredek manjka na področju boja proti korupciji ter medijske avtonomije.”
“Gospa predsednica! Pred tremi leti so Slovenijo prizadele najhujše poplave v njeni zgodovini. Posledice je bilo čutiti v kar dveh tretjinah naše države, škoda pa je presegla deset milijard evrov. To ni bila lokalna nesreča. To je bila podnebna preizkušnja. Evropska unija se je odzvala.”
The complete record
Every one of 19 lines we hold for Vladimir Prebilič, in date order, each linked to its source. Free to read, in full, without an account.
“Madam President, I would like to make a point of order based on Rule 202 in the Rules of Procedure regarding the unacceptable arrest of Turkish artist Deniz Göktaş this weekend upon his return to Istanbul. This detention, triggered merely by political satire, is a clear manifestation of a much wider systematic crisis in Türkiye. It is a sign of the growing authoritarianism crushing free speech in Türkiye today. From the politically motivated trials of figures like the mayor of Istanbul Ekrem İmamoğlu or Osman Kavala, to the staggering numbers of journalists, activists and citizens routinely detained, the justice system is being used as a tool of political suppression. As a Parliament, we cannot look away as fundamental freedoms are systematically dismantled right on our doorstep. 1-0046-0000”
“Tudi mi na strani Evropske unije moramo opraviti svoj del naloge ter zaščititi Črno goro pred zunanjimi pritiski in tujimi vplivi, začenši s takojšnjo razširitvijo digitalnega enotnega trga na regijo. Čestitke Črni gori na tej poti, skupaj lahko to dosežemo. 2-0417-0000”
“Spoštovana predsednica, spoštovane kolegice in kolegi, cenjena komisarka. Od solunske obljube je minilo že 23 let, od zadnje širitve Evropske unije pa 13. Toda letos končno znova vidimo pripravo prve pristopne pogodbe za članstvo v Evropski uniji. Črna gora ima zgodovinsko priložnost prekiniti najdaljše obdobje brez širitve Evropske unije in Zahodnemu Balkanu, še posebej pa predsedniku Srbije, gospodu Vučiću, poslati jasno sporočilo: da se demokratične reforme izplačajo in da se širitev Evropske unije dogaja in lahko tudi doseže. Za prečkanje ciljne črte bo potrebno do konca izvesti reforme na področju vladavine prava in popolno uresničitev vmesnega poročila.”
“Gospa predsednica, spoštovane kolegice in kolegi! Danes bom govoril o zaupanju. Tega ima Evropska unija namreč vsako leto manj. Zakaj? Odgovor je preprost. Obljub, ki jih daje, ne drži in ne naredi tisto, kar je potrebno za državljanke in državljane. Enotni trg je tak primer. Kljub letom obljub se evropska podjetja dnevno srečujejo s 27 različnimi zakonodajami, neskončno birokracijo in zamudami. Zamudami, ki ustavljajo investicije, medtem ko Evropa obljublja, Azija pospešuje, Združene države pa agresivno investirajo. Podjetja ne pričakujejo favoriziranja, pričakujejo pa predvidljivost, stabilnost in možnost poslovanja po vsej Evropi. Zato predlagam eno rešitev. Takojšno vzpostavitev digitalnega sistema za mala in srednja podjetja na ravni Evropske unije, ki vodijo v enotna pravila.”
“Slovenija mora ostati država močnih institucij, svobodnih medijev in jasne odgovornosti nosilcev oblasti. To ni ideološko vprašanje. To je vprašanje demokracije. 2-0406-0000”
“Gospod predsednik! Poročilo Evropske komisije o vladavini prava je jasno. Slovenija je naredila določene korake, a ima vladavina prava pri nas še vedno veliko prostora za izboljšavo. Resen napredek manjka na področju boja proti korupciji ter medijske avtonomije. Prav zato si ne smemo zatiskati oči pred politično realnostjo, ki se riše v teh dneh. Slovenija je že doživela obdobje, ko so bili mediji pod pritiskom, ko so vladajoči hoteli utišati glasove civilne družbe in si podrediti javne institucije. Ko je bila vladavina prava razumljena kot ovira in ne kot temelj oblasti. Zato je vsakršna možnost ponovitve takšnih praks resen razlog za zaskrbljenost. V Sloveniji smo včeraj obeležili dan upora proti okupatorju, ki smo mu 85 let nazaj rekli odločen ne. In prav tako odločno bomo tudi danes branili izborjeno svobodo in demokracijo.”
“Zato potrebujemo močan skupni evropski okvir za pripravljenost, solidarnost in hiter odziv zdaj, kajti podnebne nesreče ne bodo čakale. Hvala. 2-0055-0000”
“Gospa predsednica! Pred tremi leti so Slovenijo prizadele najhujše poplave v njeni zgodovini. Posledice je bilo čutiti v kar dveh tretjinah naše države, škoda pa je presegla deset milijard evrov. To ni bila lokalna nesreča. To je bila podnebna preizkušnja. Evropska unija se je odzvala. Njen odziv je bil pomemben, a lahko bi bil še hitrejši. Izredni vremenski pojavi niso več izjema, so žal nova normalnost. Naš odziv pa je še vedno prepočasen, preveč razdrobljen in preveč neenak. V svetu, ki ga zaznamujejo številne krize, od podnebnih do zdravstvenih, Evropa nujno potrebuje politično voljo in pogum za vzpostavitev resnično enotnega sistema civilne zaščite - interoperabilnega, skladnega, odpornega. Pripravljenost ne more in ne sme biti odvisna od tega, kako bogata je regija. Solidarnost mora biti na voljo takoj in vsem.”
“Gospod predsednik! Pred tridesetimi leti je Daytonski mirovni sporazum ustavil vojno. Odtlej ni bilo etničnega nasilja in vojne zločince je doletela pravična kazen. Stotine tisočev ljudi se je vrnilo, zaradi česar so notranje meje postale manj vidne, sobivanje pa realnost. A Dayton je bil zasnovan za končanje vojne, ne za trajno upravljanje države. Danes jo še vedno zavirajo nacionalizem in korupcija ter sistem, ki nagrajuje razdeljenost. Zgolj stabilnost brez napredka ni več dovolj, saj ljudje vsakodnevno zapuščajo državo. Bosna in Hercegovina potrebuje novo družbeno pogodbo. Ne more se pridružiti Evropski uniji, dokler je OHR še vedno v Sarajevu. Pot približevanja EU mora postati orodje za globoke notranje reforme. Zato moramo takoj začeti pogajanja, da bi lahko posredovali in pomagali notranjemu dialogu kot izhodu iz nenehne krize.”
“Pri tem je treba vključiti in povezati vse politike Evropske unije. Le tako se lahko odpravijo sistemske ovire, ki so prevečkrat nevidne, dokler jih sami ne izkusimo. 3-0378-0000”
“Gospa predsednica! Evropska unija je lahko močna le toliko, kolikor so močni vsi njeni člani, tudi tisti, ki jih družba prepogosto spregleda v njihovih potrebah. Prav zato je uresničevanje strategije o pravicah invalidov ključnega pomena. Doslej smo naredili nekatere pomembne korake. Tu velja pohvaliti center Accessible EU, s katerim krepimo našo občutljivost na inkluzijo, a realnost ostaja jasna. Osebe z invalidnostjo se še vedno soočajo in srečujejo s številnimi ovirami pri zaposlovanju, izobraževanju, zdravstvu, digitalnih storitvah in dostopnem bivanju. In če smo včeraj govorili o nedopustnosti nasilja nad ženskami, moramo danes opozoriti tudi na prikrito nasilje nad invalidi. Nič od tega ne sme ostati spregledano. Dostopnost ni nadstandard, je osnova za uresničevanje temeljnih človekovih pravic.”
“Evropa ni oslabela, postala je močnejša. Širitev ni tveganje, je dokončanje naše Unije. Pokažimo, da smo pripravljeni ne le odgovoriti o prihodnosti, ampak da jo tudi soustvarjamo. 2-0224-0000”
“Gospod predsednik! Če mislimo resno z naslednjo širitvijo, moramo našim partnerjem omogočiti aktivno sodelovanje v tem procesu. Kot nacionalni zakonodajalci morajo prevzeti odgovornost za implementacijo evropskega pravnega reda v državah kandidatkah. To pomeni, da moramo že danes v tem parlamentu našim kolegicam in kolegom z Zahodnega Balkana omogočiti status opazovalcev. Četudi z majhnimi koraki, je prav odpirati tudi dele našega enotnega trga. Samo dvig blagostanja v državah kandidatkah bo dokaz, da Evropska unija vanje verjame. Seveda se strinjamo, da ne smemo spuščati več novih Orbanov v Evropsko unijo, ne moremo pa ostati rigidni v postopku širitve. Do leta 2030 mora Zahodni Balkan sedeti z nami za isto mizo, tudi če sprva brez polnih glasovalnih pravic. Poglejte, kaj je prinesla širitev za srednjo in vzhodno Evropo.”
“Gospod predsednik, v kolikor smo iskreni in s širitvijo Evropske unije mislimo resno, potem je potrebno spregovoriti tudi o reformah znotraj Evropske unije. Uspešna širitev ni mogoča brez sprememb delovanja in njenih institucij Evropske unije. Prvič, nujno bi bilo potrebno našim kolegom poslancem Zahodnega Balkana v tem Parlamentu dodeliti status opazovalcev že danes. Drugič, za širitev je potrebno nameniti več sredstev iz proračuna Evropske unije. In tretjič, spremeniti je potrebno proces odločanja v postopku pogajanj. Namesto konsenza predlagamo glasovanje s kvalificirano večino. Dejstvo je, da države po vstopu v Evropsko unijo povečujejo blagostanje. Slovenija je prav zaradi članstva nadoknadila razvojni zaostanek v kar 30 odstotkih. Širitev Evropske unije ni tveganje, temveč dokončanje izgradnje Evropske unije.”
“Gospa predsedujoča! Spoštovane kolegice in kolegi! Kot profesor iz prve roke poznam preobrazbo na moč znanosti, ki mora biti svobodna, odprta za sodelovanje in ima intelektualno dostojanstvo. V času, ko so ogrožene akademske svoboščine v Združenih državah Amerike in drugje, kjer so dejstva spolitizirana, akademiki pa utišani, mora Evropa dajati zgled. Biti moramo upanje za tiste, ki iščejo resnico in ne nadzora. Za tiste, ki iščejo sodelovanje in ne cenzure. Zato moramo odpreti vrata svetu z novimi programi, kot so Erasmus+ za Indijo in Afriko, ter vzpostaviti nova partnerstva s tretjimi državami. To niso le programi mednarodne izmenjave, ampak so lahko tudi rešilni čoln za tiste, ki so danes ogroženi na Harvardu, Columbiji in drugje. Evropa mora sprejeti bistre ume iz vsega sveta.”
“Kajti če Evropa še naprej ne bo storila ničesar, se jo bomo spominjali samo kot sostorilko pri množičnih umorih. Zgodovina nas opazuje, svet gleda in mi ne moremo in ne smemo biti tiho. 2-0550-0000”
“Gospa predsednica! Kako dolgo bomo mirno gledali genocid, ki se dogaja v Gazi? Kako dolgo bo Evropa, ponosna na svoje imenovane vrednote, molčala, med tem ko množično pobijamo moške, ženske in otroke? Samo včeraj je bilo ubitih petnajst mednarodnih zdravstvenih delavcev, ljudi, ki so svoje življenje posvetili reševanju drugih. To niso bili bojevniki. To so bile medicinske sestre, zdravniki in humanitarni delavci, ki so bili zahrbtno umorjeni. In kaj je storila Evropa? Nič, samo prazne besede. Ta ista Evropa, ki je obljubila - nikoli več, zdaj gleda, kako se bolnišnice spreminjajo v ruševine in kako se lakota uporablja kot orožje. To je popolnoma nesprejemljivo. Zahtevamo ukrepanje, resnično ukrepanje, takojšnjo prekinitev orožja, uvedbo sankcij. In vojne zločince moramo postaviti pred sodišče.”
“Namesto nezaupanja, zaupanje in predvsem moramo dati glas tistim, ki se z izzivi srečujejo vsak dan, to pa so ljudje. To je Evropa, ki si jo vsi zaslužimo. 3-0189-0000”
“Gospod predsednik! Spoštovani! Prava nevarnost za prihodnost Evropske unije se nahaja znotraj nje. Posamezne regije so nekajkrat bolj razvite kot druge in vse bolj se ustvarja prepričanje o prvorazrednih in drugorazrednih Evropejcih. Načelo vzajemnosti, kjer tisti z več pomagajo tistim z manj, je vgrajeno v kohezijsko politiko. Zato razmišljanja o tem, da bi ta sredstva namesto regionalnemu razvoju namenili za obrambo, pomeni, da bodo manj razviti plačali za varnost mnogo bolj razvitih. To je nedopustno. Danes so postopki prezapleteni. Povedano drugače, če igralci na igrišču začnejo igrati nogomet, morajo v drugem polčasu igrati košarko in na koncu še vaterpolo. Tako se namreč spreminjajo pravila na področju kohezijske politike. Namesto negotovosti potrebujemo predvidljivost.”